Začeti moram s pohvalo našega jutranjega zmagovalca, in sicer prevoznika Avtobusni prevozi Mrgole d. o. o., ki nas je pravočasno pripeljal k sveti maši v Tržišče, ki jo je daroval gospod župnik Jože Kohek.
Po maši smo se zbrali pred cerkvijo ...
...kjer nas čakala prijazna dobrodošlica Aktiva kmečkih žena in Turističnega društva Tržišče.
Bralke so prebrale prvi spominski recital,
ki mu je sledilo še skupinsko fotografiranje ...
... pred odhodom na pot.
Po dobri uri hoje smo prišli na našo prvo točko, Zgornje Vodale.
Tržiški gostitelji in družina Grozde iz Zgornjih Vodal, so nam tudi tu pripravili dobrodošlico, ki ji je sledil drugi recital.
Pot smo nadaljevali in po dobrih dveh urah hoje, ki sta se zaradi prijaznih sprejemov na Druščah in Primožu podaljšali še za eno ...
... prišli na Gornje Impolje, kjer nas je pri Kovačevi hiši zopet čakal prijazen sprejem in tretji recital.
Še posebej smo se razveselili dveh gostij, ki sta vsaka na poseben način povezani z Lojzetom, in sicer gospe Milke Ržen, zadnje Lojzetove polsestre ter gospe Milanke Dragar, raziskovalke in samostojne publicistke, ki je napisala več knjig o Lojzetu in izjemno prispevala k njegovi prepoznavnosti.
Nadaljevali smo pot in po uri hoje prišli na Studenec ...
... kjer smo bili zopet prijazno sprejeti. S svojim nagovorom nas je še posebej razveselil gospod župnik Anton Bobič, ki je v več kot 40-ih letih svoje službe na župniji Studenec, osebno spoznal veliko ljudi iz Lojzetove družine ter k poslednjemu počitku pospremil tudi njegovo mater Marijo in teto Ivanko.
Bralke so nam prebrale še zadnji recital, z gospodom župnikom smo zmolili molitev k Lojzetu Grozdetu in prejeli blagoslov, nekateri so si ogledali cerkev, za zaključno skupno fotografiranje pa nam je že zmanjkalo časa, ker se je približevala nevihta in smo morali med dežnimi kapljami pohiteti na avtobus.
Za zaključek se lahko samo še zahvalimo dobremu Bogu in našemu Lojzetu za priprošnjo ter seveda vse dobre ljudi po katerih se je ta čudoviti dan zgodil.
Doživeli smo en popoln dan v gibanju po lepi dolenjski naravi, pohodnikov je bilo skupaj več kot 50 in glede na izjemno prijazen sprejem pri ljudeh iz krajev, ki smo jih prehodili, lahko rečem samo: "drugo leto zagotovo nasvidenje".
Lojze naj bo Vaš priprošnjik in Bog naj Vas varuje!
