Prvi dan nekega leta

Danes je petek, tako kot je bil petek 1. januarja 1943, ko je Lojze poskusil priti na obisk k svojim, zato sem skušal vsaj v osnovi obnoviti njegovo tedanjo pot in ugotovil, da se nekaj stvari ni spremenilo ...
Najprej sem šel ob 8-ih k sveti maši v stiško baziliko. 

Bilo je slovesno, in poseben občutek je sedeti v istih klopeh v katerih je sedel tudi Lojze, vendar ga ni nihče omenil, kljub temu, da mu je posvečen eden od stranskih oltarjev z relikvijami:

Potem sem šel pogledat železniško postajo v Ivančni Gorici, ki je še vedno tam, kjer je bila v Lojzetovem času, le da se je kraju takrat reklo samo Stična in tudi postaja je med vojno zgorela. Povedali so mi, da vlak do Trebnjega pelje ob 10.15, naprej proti Tržišču pa danes ne, torej skoraj tako kot takrat.

V Mirni se Lojzeta spomnijo vsako leto in tudi danes je bila najprej sveta maša v cerkvi ...

  ... potem pa še pot do križa ob Vejeršci in molitev na mestu njegove smrti.

Nazadnje sem se pa ustavil še na pokopališču v Šentrupertu, kjer je bil Lojze pokopan do maja 2011.

Blaženi Alojzij Grozde - prosi za nas.