soki življenja kipijo
in hrepenenja bolijo.
Jaz sem nesrečno drevo;
sam bom pred sabo se skril:
strašne cvetove razvil
v svojih pomladnih sem dneh.
Strah me sadov je iz teh,
o, že sedaj me težijo;
kaj če njih teža me zmore?
Daj mi, o Močni, opore!
Na redno "božjo pot" ob Lojzetovem rojstnem in krstnem dnevu sem tokrat šel en dan prej, ker na njegov rojstni dan v Tržišču ni svete maše. Ne vem zakaj? Drugo leto bom poskusil sam naročiti eno ...
Najprej sem šel na Gornje Impolje, kjer je živela Lojzetova mama in občasno menda tudi on. Hišica še stoji. V bližini je križ kjer sem prižgal prvo svečko. Vmes se je močno ulilo ...
Potem sem se odpeljal na Zgornje Vodale, kjer je bil Lojze rojen in se ustavil pri novem križu nad vasjo. Tam sem prižgal drugo svečko. Do hiše nisem šel.
Pot sem nadaljeval proti Tržišču, kjer je bil Lojze krščen, baje isti dan kot je bil rojen. Tam je bila tudi sveta maša, sicer ne za Lojzeta, ampak v isti cerkvi Svete trojice, kjer je bil Lojze rojen še za večnost.
Svečko sem prižgal pri spomeniku žrtvam državljanske vojne, med katerimi je napisan tudi Lojze.
